Neko pisano jesensko nedeljo, 16. oktobra 2022, na lep sončen dan je krvni sladkor udeležencev »cuker ture 2022« izbral pot v višave. Navadno se kolesarji ukvarjamo s tem, da pojemo dovolj sladkorja in hidratov za premagovanje strmih pohorskih cest, tokrat smo kolesarili zato, da smo pokurili sladko gorivo.Cuker tura

Sončno in za oktober precej toplo jutro je napovedovalo množično udeležbo kolesarjev vseh zvrsti in okusov; tura je bilo primerna tudi za električna kolesa, zato je bila pričakovana visoka udeležba. Kljub temu, da smo vodniki zbirali prijave preko obrazca, se je v zadnjem trenutku priključilo še nekaj kolesarjev, padalcev kot jim rečemo. Seveda vsi vedno dobrodošli. Vodnika iz domačega društva PD Ruše, moja malenkost in Marjan Pučnik – Maac, vodnika iz Akademskega planinskega društva Kozjak in Planinskega društva Jakoba Aljaža Maribor, Tadej Kosmačin in Matevž Pečovnik smo zbrali pisano druščino z akustičnimi in električnimi kolesi v Bistrici ob Dravi.

Pot nas je vodila po kolesarski stezi do Ruš, nato pa v asvaltni klanec. Po slabih 400 višincih vzpona nas je pričakal na Martnici nasmejan Tomaž s slastno borovničevo pito. Prve ne pozabiš nikoli, nasmehov in oblizovanja pa se nismo znebili do naslednje okrepčevalnice.

Na koči Cojzarici nas je čakalo presenečenje v okusu in vonju slastnega jabolčnega zavitka – štrudla po domače. Že vrsto let nismo bili deležni tako sladkega in prijaznega sprejema, da ne govorim o odličnem jabolčnem štrudlu, tega ne bomo pozabili.19 Gospodična Ines se je izkazala kot odlična slaščičarka. Pridemo še in kmalu. Mlaka ob koči je sicer vabila v svoj hlad, a letos ni bilo potrebe po kopanju. Martinčkanje na toplem soncu nad 1000 metri nadmorske višine je poskrbelo za dobro voljo in D vitamin. A treba je bilo naprej, ko se sladka, se sladka v stilu, če kaj imamo, imamo pa stil in dobro voljo.

Ruška koča ni daleč, sladkor v krvi se še ni niti prav porabil, a 3 družinske pohorske omlete smo pa le zmogli, kot za šalo, seveda. 25 Na Arehu smo se ponovno razporedili v dve skupini za spust, eno cestno in eno terensko. Čelade so pokrivale prav vse glave, tudi ostala oprema je bila pripravljena in uporabljena. Zelo sem vesela, da na kolesarskih turah več ni potrebno izločati udeležencev in jih pošiljati domov zaradi pomanjkljive opreme. Vsi so prišli s čeladami, rokavicami, nahrbtniki, nekateri tudi s ščitniki za terenski spust.

Čakala nas je še zadnja postaja, lanskoletna zmagovalka med sladicami, koča »Okrepčevalnica Pečke«. Jasa na Pečkah je naenkrat postala parkirišče 27 koles in polna razposajenih kolesarjev. Ni bilo potrebno prav dolgo čakati na skutino gibanico z orehi. Kljub premaganim 1000. višincem smo bili polni veselja in iskrivih oči, tudi tek nam je ostal, želja po sladkem pa tudi. Še zadnji kos spusta v Log in nazaj na izhodišče nas je čakal. Dan je minil brez hujših poškodb, predrli smo samo eno zračnico, nikogar nismo izgubili, nihče se ni vrnil preutrujen ali lačen, predvsem pa vsi polni energije in polnih baterij, a ne tistih na kolesih.

Po neanonimnem glasovanju smo nagrado za najboljšo sladico podelili Okrepčevalnici Pečke, a ji štrudl iz Cojzarice močno diha za ovratnik. 31

To je bila že 4. tradicionalna »cuker tura« odseka za turno kolesarjenje PD Ruše. K sodelovanju povabimo še ostale manjše odseke, ker več nas je, bolj se imamo fajn. Prvi dve jesenski turi sta se imenovali »štrudl tura«, a smo skupaj ugotovili, da se ni dobro preveč omejevati. Leta 2020 nam je zaradi kovidne situacije sladkanje na Pohorju odpadlo.

Smo pa v letošnjem letu toliko bolj pridno kolesarili na tradicionalni turi »ZIMA PAPA«, nato smo pribrcali na Menino planino, čaka nas še tradicionalna »silvestrska tura«, žal je tura »od mlake do mlake« zaradi slabega vremena v mesecu septembru odpadla. Vsi, ki se do sedaj še niste opogumili in si želite kolesariti v skupini, v družbi dobrovoljnih kolesarjev in izkušenih vodnikov, ste vabljeni, da se nam pridružite v prihodnje. V kolikor dvomite, da je tura primerna za vaše zmogljivosti, nas seveda kontaktirajte, skupaj bomo odgovorili na vaša vprašanja.

Zapisala: Barbara Škof, vodnica TKV1

               Vodja odseka za turno kolesarstvo pri Planinskem društvu Ruše

 

Več fotografij je v galeriji

Back to top